Omemba: Martina Vrankar

»Takrat je bilo kajenje predstavljeno kot nekaj privlačnega, zato smo zasnovali oglase v obliki stripa in animiranega filma, v katerem namesto privlačnosti kajenja predstavljamo simptome pljučnega raka in kadilce pozivamo, da naj v primeru simptomov obiščejo zdravnika, v vsakem primeru pa razmislijo o opustitvi kajenja.«

»Včasih je težko prepoznati resnost simptomov, a takojšnja reakcija in pregled lahko bistveno vplivata na izid zdravljenja.«

»Kadil sem skoraj desetletje, dokler se nisem nekega jutra zavedel, da ta navada resnično škodi mojemu zdravju. Ko sem se enkrat odločil za prenehanje, sem pri tem vztrajal in želim s svojo zgodbo opogumiti druge, da storijo enako. Verjamem, da je prenehanje kajenja lahko težko, vendar je vredno vsak trud, saj je življenje brez cigaret polnejše in zdravo.«

»Vsako leto v Sloveniji za pljučnim rakom zboli 1600 ljudi, od tega jih 1200 umre. Pljučni rak je tretji najpogostejši rak, vendar z najvišjo smrtnostjo.«

»Kar 85 odstotkov primerov pljučnega raka lahko pripišemo kajenju. Tako je tudi porast pojavnosti raka pri ženskah povezan z začetkom množičnega kajenja pri ženskah.«

»Petletno preživetje bolnikov, pri katerih odkrijemo pljučnega raka v zgodnjih fazah, presega 60 odstotkov, medtem ko je pri bolnikih z metastatsko boleznijo manj kot pet odstotkov.«

»Glede na naše podatke, kdaj se začne zelo poviševati incidenca pljučnega raka, je smiselno, da začnemo pri 50. letu.«

»Skrbi nas tudi odziv povabljenih na presajanje, ker se je pokazalo v raziskavah v tujini, da se kadilci slabše odzovejo na presejalne programe.«

»Prav tako pa mora presejalni program vključevati tudi programe za opuščanje kajenja.«

»Na vratu, v prsnem košu, v trebuhu. In tudi te moramo primerno obravnavati. Vsak tak presejalni program namreč zahteva natančno obravnavo vseh dodatnih sprememb, ki jih pri tem odkrijemo.«

»Nato pričakujemo, da bomo v dveh letih pripravili vse strokovne in programske podlage za začetek pilotnega programa.«

»Izjemno sem vesela, da imamo danes na voljo dovolj znanja in tehnologije, da bomo v prihodnje s presejanjem dovolj zgodaj odkrivali in zdravili dva nova raka, pljučnega raka in raka prostate, ki sodita med najpogostejše rake. S tem bomo nedvomno reševali življenja Slovenk in Slovencev. Rezultati obstoječih programov so odlični in prepričana sem, da nam bodo dosedanje izkušnje v veliko pomoč tudi pri postopnem in premišljenem uvajanju novih priporočenih presejalnih programov.«

»Velik izziv bo identificirati kadilce, ki še kadijo ali so v preteklosti kadili določeno število let, in jih na ustrezen način povabiti na presejanje, saj iz izkušenj tujih raziskav vemo, da je odzivnost vabljenih na program nižja kot v preostalih presejalnih programih.«